3.1 Predmetne oznake
3.1.1 Predmetne oznake
so vedno v imenovalniku.
Edina izjema so dela
umetniške ustvarjalnosti, zlasti leposlovje. Tu predmetni oznaki sledi
predmetno določilo v mestniku. Tako ne izraža podrejenega odnosa,
predmetne oznake ne omejuje, kar je sicer za določila značilno (glej
poglavje 8, Leposlovje kot posebno področje vsebinskega označevanja, točka
8.2).
Primeri:
-
Celje – Zgodovina –
V mladinskem leposlovju
-
Koroški vojvode –
Ustoličevanje – V leposlovju
-
Pomlad – V
leposlovju
-
Varstvo okolja – V
otroškem leposlovju
3.1.2 Predmetne oznake
so enostavne in sestavljene.
3.1.2.1 Enostavne
predmetne oznake so izražene z eno samo besedo. Ta je:
-
samostalnik
npr.:
-
Adresarji
-
Aluminij
-
Aramejščina
-
Azija
- pridevniška beseda
npr.:
3.1.2.2 Predmetne
oznake so sestavljene, kadar jih tvorimo kot besedne zveze. To storimo
zaradi pomenske nedvoumnosti. Več besed povezujemo v predmetno oznako,
kadar je pomen mogoče pravilno razumeti le v besedni zvezi.
Primer:
Zgodovina
filozofije
Sestavljene predmetne
oznake so stalne besedne zveze (frazeologemi) ali besedne zveze (fraze).
Besedne zveze so predhodno koordinirane, inverzija ni možna, ali pa so
osebna imena, kjer je inverzija običajna.
Sestavljene predmetne
oznake tvorijo:
npr.:
-
Filozofija jezika
-
Sociologija kulture
-
Teorija grafov
npr.:
-
Gospodarske družbe
-
Jeklene konstrukcije
-
Jezikovne manjšine
-
Klinična psihologija
-
Tekstna kritika
-
Vidno zaznavanje
Sem sodijo tudi predmetne
oznake z etničnim pojmom:
npr.:
-
Angleško gledališče
-
Hrvaško slikarstvo
-
Slovenska glasba
npr.:
-
Jedrska magnetna
resonanca
-
Knjižnični
informacijski sistem
-
Mednarodno ekonomsko
sodelovanje
Sem sodijo tudi predmetne
oznake z etničnim pojmom:
npr.:
npr.:
Sem sodijo tudi predmetne
oznake z numeričnimi oznakami:
npr.:
3.2 Besedni red v
sestavljeni predmetni oznaki
Predmetne oznake, ki so
sestavljene iz samostalnika in enega ali več pridevnikov, pišemo v
naravnem besednem redu, pridevnik je na prvem mestu.
Inverzijo uporabljamo
samo pri predmetni oznaki za osebno ime.
Primeri:
-
Župančič, Oton
(1878-1949)
-
Shakespeare, William
(1564-1616)
3.3 Kvalifikatorji
Kvalifikatorji so besede
ali besedne zveze, ki v predmetni oznaki pojasnjujejo izbrani izraz z več
pomeni. Kvalifikatorje uporabljamo tudi za razjasnitev pomena dvoumnih,
nejasnih izrazov. Kvalifikatorji so samostalniki, ki so v istem številu
kot predmetna oznaka. Zapišemo jih v oklepaj za predmetno oznako.
Kvalifikator postane del predmetne oznake in podrobneje opredeli njen
pomen.
npr.
-
Žerjavi (ptice)
-
Jêsen (drevo)
3.3.1 Kvalifikatorje
dodajamo:
npr.:
npr.:
-
Auersperg (rodbina)
-
Prešeren (rodbina)
npr.:
-
Dom in svet
(periodika)
-
Carniola (periodika)
npr.:
npr.:
-
Bit (filozofija)
-
Bit (elektrotehnika)
-
Nuba (ljudstvo)
-
Nuba (jezik)
npr.:
-
Vipava (naselje)
-
Vipava (reka)
npr.:
-
Jêsen (drevo)
-
Jésen (letni čas)
3.4 Sinonimi
Sinonimi so besede, ki se
med seboj ločijo po obliki, a imajo identičen ali delno identičen pomen.
Sinonimi so domači izrazi ali tujke.
Primeri:
-
Geografija
«
Zemljepis
-
Slovnica
«
Gramatika
3.4.1 Pri oblikovanju
predmetnih oznak moramo med sinonimi izbrati en izraz in ga dosledno
uporabljati.
3.4.1.1 Prednost pri izboru imajo domači strokovni izrazi pred tujkami, če
so splošno sprejeti in uporabljani.
Primeri:
3.4.1.2 Če domač izraz
ni splošno sprejet ali če nimamo domačega izraza, uporabljamo tujko.
Primeri:
3.4.2 Za nesprejete
izraze naredimo kazalke.
3.5 Homonimi
Homonimi so besede, ki
imajo več različnih pomenov.
Primeri:
-
Kreda kot geološka
doba
-
Kreda kot kamnina
3.5.1 Različen pomen
homonimov razmejimo s kvalifikatorji.
Primeri:
3.5.2 Za homonim ne
štejemo izrazov, ki nastopajo kot predmetne oznake tako v ednini kot v
množini (glej tudi točko 3.8).
Primeri:
-
Kamničan kot vlak, ki
pelje v Kamnik
-
Kamničani kot
prebivalci Kamnika
-
Furlanka kot sekira
-
Furlanke kot
prebivalke Furlanije
-
Galeb kot ime ladje
-
Galebi kot živali
3.6 Kratice
Pri oblikovanju
predmetnih oznak se kratic izogibamo, ker so težje razumljive. Uporabljamo
celoten izraz ali naziv.
Primeri:
Kratice uporabljamo, če
so bolj poznane od celotnega izraza ali naziva.
Primeri:
3.6.1 Celoten izraz
ali naziv in njegova kratica sta sinonima. Za nesprejete oblike izraza ali
naziva napravimo kazalke.
3.6.2 Kratic, ki jih uporabljamo kot samostalnike, ne razrešujemo.
Primeri:
3.7 Napotila
Nujno je, da v katalogu
vzpostavimo sistem napotil, ki so v pomoč tako uporabnikom kot tudi
katalogizatorjem. Napotila izražajo semantične povezave med predmetnimi
oznakami.
Napotila usmerjajo
uporabnika:
-
od nesprejetih k
sprejetim izrazom
-
od širših ali sorodnih
izrazov na izraze, ki so izbrani za predstavitev določene vsebine.
3.7.1 Kazalke
Kazalke povezujejo
identične pojme in izražajo ekvivalenčne odnose. Izločajo izraze, ki niso
sprejeti kot predmetne oznake in kažejo na izraze, ki jih uporabljamo kot
predmetne oznake. Uvaja jih beseda glej.
Kazalke kažejo
uporabniku, pod katero predmetno oznako so zbrana dela o določenem
predmetu ali pojmu, katalogizatorja pa opozarjajo, katerih izrazov naj ne
uporablja.
Kazalke napravimo v
naslednjih primerih:
3.7.1.1 Sinonimi
Kazalke kažejo od
nesprejetih izrazov k izrazom, ki jih uporabljamo kot predmetne oznake.
Primeri:
Sopomenski odnos izraža
tudi napotilo "uporabi za", ki uporabnika vodi do nesprejetih izrazov.
Primer:
3.7.1.2 Kratice
Kazalke kažejo od kratic
na popoln naziv ali obratno, če kot predmetno oznako uporabljamo kratico.
Primeri:
-
GIS glej Geografski
informacijski sistemi
-
UDK glej Univerzalna
decimalna klasifikacija
-
ZDA glej Združene
države Amerike
-
Dezoksiribonukleinska
kislina glej DNA
-
Acquired immune
deficiency syndrome glej AIDS
-
Sindrom pridobljene
imunske pomankljivosti glej AIDS
3.7.1.3 Imenske
predmetne oznake
Glej poglavje 4, Posebna pravila
za oblikovanje predmetnih oznak, točka 4.1.
3.7.1.4 Sestavljene
predmetne oznake z ″in″
S kazalko povežemo
nesprejeto zaporedje s sprejetim.
Primeri:
-
Hčere in matere
glej Matere in hčere
-
Država in cerkev
glej Cerkev in država
-
Sinovi in očetje
glej Očetje in sinovi
3.7.1.5 Če knjižnica
uporablja invertirane oblike predmetnih oznak, je dolžna oblikovati
kazalke na naravni besedni red.
3.7.2 Vodilke
Vodilke povezujejo pojme,
ki so med seboj tematsko tesno povezani, vendar niso identični. Uvajata
jih besedi glej tudi.
Vodilke usmerjajo
uporabnika od ene sprejete predmetne oznake na drugo sprejeto predmetno
oznako. Opozarjajo uporabnika na druge predmetne oznake, ki se nanašajo na
iskano vsebino. Vodilke na predmetno oznako ne naredimo, dokler ni neko
knjižnično gradivo v katalogu označeno s to predmetno oznako.
Ločimo tri vrste vodilk:
3.7.2.1 Vodilke od
širših k ožjim izrazom
Vodilke, ki vodijo od
širših k ožjim izrazom, izražajo hierarhične odnose. Te vodilke
vzpostavljajo logične povezave med splošnimi in posebnimi pojmi v isti
kategoriji.
Primeri:
-
Pevski zbori
glej tudi
-
Mladinski pevski
zbori
-
Moški pevski zbori
-
Otroški pevski
zbori
-
Ženski pevski zbori
-
Fotografija
glej tudi
-
Krajinska
fotografija
-
Portretna
fotografija
-
Umetniška
fotografija
Vodilka usmerja od širših
k ožjim izrazom pod pogojem, da te predmetne oznake v katalogu dejansko
obstajajo.
Vodilka uporabniku omogoča omejiti poizvedbo tako, da uporabnik izbere
podrobnejši izraz.
3.7.2.2 Križne vodilke
Križne vodilke povezujejo
pojme, ki se dopolnjujejo, in izražajo asociativne odnose. Uporabnika
opozarjajo na sorodne predmetne oznake. Ti izrazi niso niti širši, niti
ožji od glavnega izraza, temveč enaki po specifičnosti.
Primeri:
Križne vodilke uporabniku
pomagajo pri iskanju, saj ga opozarjajo na vse tiste pojme, ki so blizu
iskalni predmetni oznaki. Z njihovo pomočjo uporabnik omeji ali razširi
svojo iskalno poizvedbo tako, da ji doda sorodne izraze. Križne vodilke
oblikujemo samo v primerih, ko pričakujemo, da bodo resnično koristne pri
poizvedbah.
3.7.2.3 Zbirne vodilke
Zbirne vodilke dajejo
splošna navodila in ne naštevajo posameznih konkretnih predmetnih oznak.
Primeri:
-
Film
glej tudi pod etničnimi pojmi, npr.
-
Francoski film
-
Nemški film
-
Slovenski film
-
...
-
Industrija
glej tudi pod panogami, npr.
-
Kovinska industrija
-
Živilska industrija
-
...
-
Zgodovina
glej tudi pod imeni držav, npr.
-
Slovenija –
Zgodovina
-
Španija – Zgodovina
-
...
Zbirne vodilke zbirajo
gradivo posameznega strokovnega ali znanstvenega področja.
3.8 Ednina in množina
Pri oblikovanju
predmetnih oznak uporabljamo ednino in množino, vendar je večina
predmetnih oznak v množini.
Pri rabi ednine ali
množine moramo biti dosledni. Odvisna je od vrste pojma, ki ga označuje
predmetna oznaka in od jezika.
3.8.1 Predmetna oznaka
je v ednini, če je izraz:
npr.:
-
Denar
-
Demokracija
-
Medicina
-
Morala
npr.:
-
Prevajanje
-
Smučanje
-
Žalovanje
3.8.2 Predmetna oznaka
je v ednini, če izraz označuje:
npr.:
npr.:
npr.:
-
Bibliografija
-
Bibliotekarstvo
-
Gozdarstvo
npr.:
npr.:
-
Sonet
-
Pridevnik
-
Zgodovinski roman
npr.:
-
Opera
-
Film
-
Ples
-
Učbenik
-
Gregorijanski koral
npr.:
-
Denacionalizacija
-
Kajenje
-
Raziskovanje
-
Upravni spor
npr.:
-
Hruška
-
Kranjska lilija
-
Soška postrv
npr.:
-
Voda
-
Vino
-
Ljutomerčan
-
Železo
npr.:
-
Elastičnost
-
Prevodnost
-
Zdravilnost
3.8.3 Predmetna oznaka
je v množini, če izraz označuje:
npr.:
-
Domače živali
-
Gozdovi
-
Stoječe vode
-
imena plemen, narodov,
narodnosti, pripadnikov verskih skupnosti, prebivalcev naselij
npr.:
-
Indijanci
-
Muslimani
-
Slovenci
-
Ljutomerčani
npr.:
-
Medicinske sestre
-
Bibliotekarji
-
Gozdarji
npr.:
npr.:
npr.:
npr.:
-
Alkoholne pijače
-
Gradbeni materiali
-
Kovine
3.8.4 Ednino in
množino uporabljamo vzporedno, kadar ima izraz v ednini ali množini
različen pomen.
Primeri: