Navodila za predmetno označevanje

Predgovor

0. Ifline smernice za predmetno označevanje

1. Določanje vsebine knjižničnega gradiva

2. Osnovni pojmi

3. Splošna pravila za oblikovanje predmetnih oznak

3.1 Predmetne oznake

3.2 Besedni red v sestavljeni predmetni oznaki

3.3 Kvalifikatorji

3.4 Sinonimi

3.5 Homonimi

3.6 Kratice

3.7 Napotila

3.8 Ednina in množina

4. Posebna pravila za oblikovanje predmetnih oznak

4.1 Imenske predmetne oznake

4.2 Tematske predmetne oznake

4.3 Zemljepisne predmetne oznake

4.4 Oblikovne predmetne oznake

5. Predmetni niz

6. Predmetna določila

6.1 Tematska določila

6.2 Zemljepisna določila

6.3 Časovna določila

6.4 Oblikovna določila

7. Dopolnjevanje in urejanje kataloga

7.1 Dodajanje novih predmetnih oznak

7.2 Spreminjanje predmetnih oznak

8. Leposlovje kot posebno področje vsebinskega označevanja

Viri

PREDGOVOR

Prizadevanje za usklajenost predmetnega označevanja sega v preteklost, v čas listkovnih stvarnih katalogov. Čeprav je težko določiti splošne in mednarodno sprejemljive rešitve za terminološka in lingvistična vprašanja – s to težavno nalogo se mora soočiti vsak sam – je prav usklajenost temeljnih načel sistemov za predmetno označevanje in iskanje lahko osnova za razvoj znotraj posameznih nacionalnih sistemov in tudi pogoj za mednarodno sodelovanje.

Pod okriljem Ifle je bila v letu 1981 ustanovljena Sekcija za klasifikacijo in indeksiranje (Section on Classification and Indexing), ki si je začela prizadevati za sprejem in mednarodno uskladitev načel predmetnega označevanja.

V osemdesetih letih so nastali naslednji standardi:

  • ISO 5964. Guidelines for the establishment and development of multilingual thesauri. 1st ed., 15.2.1985

  • ISO 5963. Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. 1st ed., 1.12.1985

  • ISO 2788. Guidelines for establishment and development of monolingual thesauri. 2nd ed., 15.11.1986.

Leta 1990 so knjižničarji željo po enotnih načelih za predmetno označevanje naslovili na Sekcijo za klasifikacijo in indeksiranje pri Ifli. Iflina delovna skupina je leta 1999 objavila dokument z naslovom Principles Underlying Subject Heading Languages, ki vsebuje nekaj kratkih definicij in jasna, jedrnata načela za predmetno označevanje ter poročila o praksi v nekaterih državah.

V Sloveniji je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) leta 1994 izdala navodila za oblikovanje predmetnih oznak z naslovom Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila so delno nastajala že v skupnih delovnih komisijah bivše Jugoslavije s ciljem poenotene obdelave gradiva v jugoslovanskih nacionalnih knjižnicah. Katalogizacijska navodila za predmetno označevanje, ki jih vsebuje priročnik iz leta 1994, slonijo na tedanji katalogizacijski praksi.

Prvi seznami predmetnih nizov, ki so nastali ob vsebinski obdelavi slovenike v prvi polovici devetdesetih let, so bili objavljeni leta 1997 v priročniku Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu s podnaslovom Predmetne rubrike: seznami in navodila za oblikovanje.

V knjižnicah se vsak dan soočamo s pojavom novih vsebin in s tem z ustvarjanjem novih predmetnih oznak. Pri pregledovanju geslovnikov drugih narodov hitro ugotovimo, da specifičnih slovenskih kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih posebnosti tam ne moremo najti. Omeniti velja imena iz slovenskega ljudskega slovstva in mitologije (Peter Klepec, Lepa Vida), pojme iz zgodovine (koroški vojvode, Karantanija, kmečki upori, pojmi iz NOB) ter družbe, domoznanstva in etnologije (jurjevanje, koline, alpska poskočnica, slovenska hišna imena, samoupravljanje, samoprispevek). Mnogi pojmi se v tujem jeziku izražajo enostavno, v slovenščini pa opisno in nasprotno (Elementary school administration : Osnovne šole – Uprava); slovenski katalogizatorji izražamo etnične pojme pridevniško kot del predmetne oznake (slovenski izseljenci, ruska kultura, slovenska krajevna imena).

V NUK smo se ob objavi Iflinih načel za predmetno označevanje, ki predstavljajo v mednarodnem prostoru ta trenutek najnovejše in najpomembnejše smernice, odločili za novo izdajo navodil za predmetno označevanje. Avtorji navodil za predmetno označevanje smo pri pisanju delno izhajali iz že omenjenega priročnika Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu iz leta 1997 in iz Iflinih načel za predmetno označevanje iz leta 1999. Pri pisanju smo si prizadevali, da bi predvsem Iflina načela "prežemala" nova navodila za predmetno označevanje.

Komu so navodila namenjena?

Navodila za predmetno označevanje so namenjena katalogizatorjem, ki dodeljujejo predmetne oznake knjižničnemu gradivu, in omogočajo iskanje po vsebini. Katalogizatorji se morajo pri delu ozirati na zahteve uporabnikov, ki se v splošnih knjižnicah razlikujejo od tistih v specialnih knjižnicah. Kljub temu so navodila namenjena vsem, ki gradivo vsebinsko obdelujejo, torej tako katalogizatorjem, ki si prizadevajo za nastanek uporabniku prijaznega splošnega slovenskega geslovnika kot tudi tistim v specialnih knjižnicah, ki gradijo izvirne specializirane slovenske geslovnike za posamezna področja ali se odločajo za slovenjenje tujih uveljavljenih geslovnikov.

Struktura navodil

Navodila so zasnovana kot pripomoček za predmetno označevanje z odprto zasnovo, ki omogoča nadaljna dopolnila, kot jih bo zahtevalo praktično delo katalogizatorjev in kot jih bodo dovoljevali prihodnji standardi.

Predmetno označevanje in uporabniki

Pri vsebinski obdelavi se moramo ves čas zavedati, da uporabniki vse pogosteje izražajo svoje, vedno večje iskalne zahteve izza osebnih računalnikov in pričakujejo, da informacijski sistem odgovori takoj ali pa jih usmeri na druge ustrezne vsebine. Poleg tega je za uporabnike pomembna enostavna uporaba sistema, zanesljivo in predvidljivo delovanje informacijskega sistema ter pregledni izpisi. Prav uporabnikove zahteve in vrednotenje rezultatov iskanja po predmetnih oznakah, oziroma vrednotenje kvalitete celotnih informacijskih sistemov, bodo gibalo novih sprememb in dopolnil na področju vsebinske obdelave.

0 IFLINE SMERNICE ZA PREDMETNO OZNAČEVANJE

Pri slovenjenju Iflinih definicij in načel o predmetnem označevanju hitro ugotovimo, da je tudi na področju vsebinske obdelave slovenska bibliotekarska terminologija v razvoju. Avtorji in prevajalci besedil s področja vsebinske obdelave so pri pisanju v zadregi, saj se lahko opirajo le na maloštevilne novejše vire v slovenščini, ki vsebujejo izrazje sodobnega komuniciranja v stroki. Dvomi lahko nastopijo že pri slovenjenju osnovnih izrazov. V nadaljevanju je "subject heading", ki nastopa v Iflinem dokumentu, preveden kot "predmetna oznaka". Za postopek oblikovanja in dodeljevanja predmetnih oznak pa je rabljen izraz "predmetno označevanje". Izraz "subject heading language", ki ga srečujemo v Iflinem dokumentu, do sedaj v slovenski bibliotekarski terminologiji ni zaživel kot "jezik predmetnega označevanja" ali morda "jezik za predmetno označevanje". V nadaljevanju je za "subject heading language" uporabljen izraz "sistem za predmetno označevanje".

Definicije

Sistem za predmetno označevanje uporabljamo za zagotovitev doslednega pristopa do vsebine knjižničnega gradiva v katalogu, bibliografiji ali seznamu, pri čemer z gradivom razumemo besedilno in nebesedilno gradivo. Sistem za predmetno označevanje je sestavljen iz kontroliranega slovarja izrazov, to je pojmov in imenskih entitet, ter iz ustrezne strukture semantičnih povezav. Sistem za predmetno označevanje lahko vsebuje tudi sintaktična pravila za kombiniranje izrazov v nize.

Predmetna oznaka je beseda ali skupina besed, ki predstavlja vsebino dokumenta in jo uporabljamo za iskanje po katalogu, bibliografiji ali seznamu. Predmetno oznako tvori le en element, če je vsebina izražena z enim izrazom. Če je vsebina izražena z več povezanimi izrazi, je predmetna oznaka sestavljena glede na sprejeta sintaktična pravila.

Načela so splošne smernice za oblikovanje sistemov za predmetno označevanje. Z načeli niso mišljena specifična pravila za izbor izrazov in tudi ne specifična pravila za semantično in sintaktično povezovanje. Načela so temeljne zahteve za oblikovanje sistema. To pa omogoča uporabnikom pri iskanju ustrezno natančnost in priklic.


Načela o oblikovanju predmetnih oznak

Načelo enoličnosti

V sistemu za predmetno označevanje moramo vsak pojem ali imensko entiteto predstaviti le z eno normativno predmetno oznako, da omogočimo nadzor nad sinonimi in razporeditev vsebin pri prikazu bibliografskih zapisov.

Načelo o sinonimih

V sistemu za predmetno označevanje moramo nadzorovati sinonime, da lahko razporedimo vse gradivo o dani vsebini in izboljšamo priklic.

Načelo o homonimih

V sistemu za predmetno označevanje moramo nadzorovati homonime, da s tem preprečimo označevanje in iskanje neustreznega gradiva. Povečamo torej natančnost sistema.

Načelo o semantiki

V sistemu za predmetno označevanje moramo predmetne oznake med sabo povezati glede na semantične odnose, to je glede na ekvivalenčne, hierarhične in asociativne odnose.

Načelo o sintaksi

Pri izražanju zapletenih in sestavljenih vsebin mora sintaksa sistema za predmetno označevanje povezovati sestavne dele predmetne oznake prej s sintagemskimi kot s semantičnimi odnosi.

Načelo o doslednosti

V sistemu za predmetno označevanje mora biti vsaka nova predmetna oznaka po obliki in strukturi podobna primerljivim, ki so že v sistemu, da zagotavimo doslednost.

Načelo o poimenovanju

Imena oseb, rodbin, krajev, korporacij in del moramo oblikovati v skladu s pravili za avtorske in naslovne vpise, ki so v veljavi v katalogu, bibliografiji ali seznamu, da omogočimo integrirano iskanje.

Načelo o jamstvu knjižničnega gradiva

V sistemu za predmetno označevanje moramo besedišče dinamično razvijati in ga sistematično vključevati na osnovi izrazja v knjižničnem gradivu.

Načelo o uporabnikih

V sistemu za predmetno označevanje moramo besedišče izbirati tako, da odraža sodobno izrazje ciljnih skupin uporabnikov, to je uporabnikov splošnih knjižnic ali tistih s specialnih področij.


Načeli o dodeljevanju predmetnih oznak

Načelo o pravilih

Katalogizatorji lahko dosledno obdelajo knjižnično gradivo, če imajo na voljo smernice in pravila za vsebinsko analizo in predmetno označevanje.

Načelo o specifičnosti

Obseg dodeljenih predmetnih oznak mora ustrezati vsebini, ki jo označuje. Hkrati mora biti obseg dodeljenih oznak prilagojen tudi velikosti zbirke in vsebinskim trendom pri razvoju zbirke.

PREVOD: Principles underlying subject heading languages (SHLs). Munchen, Saur, 1999, str. 1-3.

Prevedla Darija Rozman.

1 DOLOČANJE VSEBINE KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

1.1     Določitev prave vsebine knjižničnega gradiva je najpomembnejši korak pri vsebinski obdelavi gradiva. V nekaterih primerih je vsebino gradiva preprosto določiti, morda že naslov dela dejansko izraža njegovo vsebino. Včasih pa vsebino gradiva težje določimo, bodisi zaradi kompleksnosti obravnavanega predmeta, bodisi ker obravnavani predmet ni jasno izražen. Velja, da mora katalogizator pri natančnem določanju vsebine uporabljati naslednje vire:

  • naslovno stran

  • vsebinsko kazalo

  • predgovor

  • uvod

  • besedilo

  • referenčne vire (slovarji, enciklopedije, specializirana referenčna literatura)

Prav tako velja, da oblikujemo predmetne oznake zgolj na osnovi vsebine analiziranega knjižničnega gradiva.

Pri neknjižnem gradivu preverimo embalažo, nalepko, spremno gradivo ter pregledamo ali poslušamo vsebino.

1.2     Kadar vsebina ni osebno ali lastno ime, lahko uporabimo geslovnik, ki nam pomaga pri izbiri ene od treh možnosti:

  • če je izraz, ki smo ga izbrali za opis vsebine knjižničnega gradiva, predmetna oznaka v geslovniku, ga dodelimo,

  • če je izraz, ki smo ga izbrali, sinonim ali alternativna oblika predmetne oznake v geslovniku, uporabimo izraz iz geslovnika,

  • če v geslovniku ni predmetne oznake, ki smo jo izbrali za predmet obravnavanega knjižničnega gradiva, moramo oblikovati novo predmetno oznako, ter jo dodati v bibliografski zapis. Novo predmetno oznako vključimo tudi v geslovnik (glej poglavje 7, Dopolnjevanje in urejanje kataloga).

Če govori dokument o več kot enem predmetu, je potrebno določiti več predmetnih oznak, s poudarkom na glavnih temah. Pri dodeljevanju predmetnih oznak moramo upoštevati tudi funkcijo knjižnice in zahteve njenih uporabnikov.

Predmetne oznake določamo dokumentom, ki imajo določljivo vsebino. Knjižničnemu gradivu, ki mu predmeta vsebine ne moremo določiti ali pa je ta tako razpršena, da bi zahtevala preveliko število predmetnih oznak, predmetnih oznak ne dodelimo, npr. slikanicam za vzgojo, esejem, poligrafijam itd.

1.3     Načelo najožjega in neposrednega vpisa danes predstavlja temelj vsebinski obdelavi. Pomeni, da knjižničnemu gradivu določimo najožjo predmetno oznako, ki natančno predstavlja njegovo vsebino.

Najožji vpis pomeni, da knjižničnemu gradivu vedno določimo najožji pojem in ne širšega, ki ožji pojem vključuje. Za katalogizatorja, ki uporablja geslovnik, ima to načelo velik pomen, kajti če v geslovniku ni ustrezne predmetne oznake, jo mora dodati. Neposredni vpis pa pomeni, da je predmetna oznaka ločen izraz in ne predmetno določilo širše predmetne oznake. To načelo ima polno veljavo ob prisotnosti normativnih povezav med izbranimi izrazi.

Primeri:

Za knjigo z naslovom Morske ribe izberemo predmetno oznako Morske ribe in ne širše Ribe.
Za knjigo z naslovom Mačke izberemo predmetno oznako Mačke in ne Zveri – Mačke.

Z dosledno uporabo načela najožjega in neposrednega vpisa dosežemo natančnost vsebinske obdelave knjižničnega gradiva.

2 OSNOVNI POJMI

2.1     Predmetna oznaka izraža vsebino dokumenta. Tvori jo izraz, ki je ena beseda ali besedna zveza.

Primeri:

Alpinizem
Očetje in sinovi
Motorji z notranjim izgorevanjem

2.2     Za izčrpnejšo vsebinsko označitev predmetne oznake povežemo v zaporedje, ki ga imenujemo predmetni niz. V predmetnem nizu izhodiščno predmetno oznako imenujemo predmetna značnica, njeno določilo pa predmetno določilo(_ _ _).

Primeri:

2.3     Predmetne oznake, razvrščene po abecedi, tvorijo geslovnik. Geslovnik je kontroliran slovar, ki največkrat vključuje predmetne oznake iz knjižničnega kataloga.

3 SPLOŠNA PRAVILA ZA OBLIKOVANJE PREDMETNIH OZNAK

3.1 Predmetne oznake
 

3.1.1 Predmetne oznake so vedno v imenovalniku.

Edina izjema so dela umetniške ustvarjalnosti, zlasti leposlovje. Tu predmetni oznaki sledi predmetno določilo v mestniku. Tako ne izraža podrejenega odnosa, predmetne oznake ne omejuje, kar je sicer za določila značilno (glej poglavje 8, Leposlovje kot posebno področje vsebinskega označevanja, točka 8.2).

Primeri:

  • Celje – Zgodovina – V mladinskem leposlovju

  • Koroški vojvode – Ustoličevanje – V leposlovju

  • Pomlad – V leposlovju

  • Varstvo okolja – V otroškem leposlovju

3.1.2 Predmetne oznake so enostavne in sestavljene.
 

3.1.2.1 Enostavne predmetne oznake so izražene z eno samo besedo. Ta je:

- samostalnik

npr.:

  • Adresarji

  • Aluminij

  • Aramejščina

  • Azija

- pridevniška beseda

npr.:

  • Okultno

  • Sveto

  • Komično
     

3.1.2.2 Predmetne oznake so sestavljene, kadar jih tvorimo kot besedne zveze. To storimo zaradi pomenske nedvoumnosti. Več besed povezujemo v predmetno oznako, kadar je pomen mogoče pravilno razumeti le v besedni zvezi.

Primer:

Zgodovina filozofije

Sestavljene predmetne oznake so stalne besedne zveze (frazeologemi) ali besedne zveze (fraze). Besedne zveze so predhodno koordinirane, inverzija ni možna, ali pa so osebna imena, kjer je inverzija običajna.

Sestavljene predmetne oznake tvorijo:

  • dva samostalnika

npr.:

  • Filozofija jezika

  • Sociologija kulture

  • Teorija grafov

  • pridevnik in samostalnik

npr.:

  • Gospodarske družbe

  • Jeklene konstrukcije

  • Jezikovne manjšine

  • Klinična psihologija

  • Tekstna kritika

  • Vidno zaznavanje

Sem sodijo tudi predmetne oznake z etničnim pojmom:

npr.:

  • Angleško gledališče

  • Hrvaško slikarstvo

  • Slovenska glasba

  • dva pridevnika in samostalnik

npr.:

  • Jedrska magnetna resonanca

  • Knjižnični informacijski sistem

  • Mednarodno ekonomsko sodelovanje

Sem sodijo tudi predmetne oznake z etničnim pojmom:

npr.:

  • Japonske ljudske pravljice

  • Slovenska mladinska književnost

  • Slovenska krajevna imena

  • več besed povezanih v frazo:

npr.:

  • Deskanje na snegu

  • Igre na srečo

  • Igre z žogo

  • Izobraževanje na daljavo

  • Javni red in mir

  • Knjige za otroke

  • Ravnanje z odpadki

  • Učni programi za osnovne šole

  • Varstvo pri delu

  • Zaščita pred strelo

Sem sodijo tudi predmetne oznake z numeričnimi oznakami:

npr.:

  • Soška fronta 1915-1917

3.2 Besedni red v sestavljeni predmetni oznaki

Predmetne oznake, ki so sestavljene iz samostalnika in enega ali več pridevnikov, pišemo v naravnem besednem redu, pridevnik je na prvem mestu.

Inverzijo uporabljamo samo pri predmetni oznaki za osebno ime.

Primeri:

  • Župančič, Oton (1878-1949)

  • Shakespeare, William (1564-1616)

3.3 Kvalifikatorji

Kvalifikatorji so besede ali besedne zveze, ki v predmetni oznaki pojasnjujejo izbrani izraz z več pomeni. Kvalifikatorje uporabljamo tudi za razjasnitev pomena dvoumnih, nejasnih izrazov. Kvalifikatorji so samostalniki, ki so v istem številu kot predmetna oznaka. Zapišemo jih v oklepaj za predmetno oznako. Kvalifikator postane del predmetne oznake in podrobneje opredeli njen pomen.

npr.

  • Žerjavi (ptice)

  • Jêsen (drevo)

3.3.1 Kvalifikatorje dodajamo:

  • imenom mitoloških ali legendarnih oseb, literarnih ali filmskih likov

npr.:

  • Kralj Matjaž (legendarni junak)

  • Črtomir (literarni junak)

  • imenom rodbin, družin, dinastij

npr.:

  • Auersperg (rodbina)

  • Prešeren (rodbina)

  • naslovom periodike

npr.:

  • Dom in svet (periodika)

  • Carniola (periodika)

  • naslovom filmov in drugih neliterarnih del duhovne ustvarjalnosti

npr.:

  • Dances with wolves (film)

  • Karavan (televizijska serija)

  • splošnim pojmom

npr.:

  • Bit (filozofija)

  • Bit (elektrotehnika)

  • Nuba (ljudstvo)

  • Nuba (jezik)

  • geografskim imenom z več kot enim pomenom

npr.:

  • Vipava (naselje)

  • Vipava (reka)

  • homonimom nasploh

npr.:

  • Jêsen (drevo)

  • Jésen (letni čas)

3.4 Sinonimi

Sinonimi so besede, ki se med seboj ločijo po obliki, a imajo identičen ali delno identičen pomen. Sinonimi so domači izrazi ali tujke.

Primeri:

  • Geografija « Zemljepis

  • Slovnica « Gramatika

3.4.1 Pri oblikovanju predmetnih oznak moramo med sinonimi izbrati en izraz in ga dosledno uporabljati.


3.4.1.1 Prednost pri izboru imajo domači strokovni izrazi pred tujkami, če so splošno sprejeti in uporabljani.

Primeri:

  • Kmetijska politika ne Agrarna politika

  • Žuželke ne Insekti

3.4.1.2 Če domač izraz ni splošno sprejet ali če nimamo domačega izraza, uporabljamo tujko.

Primeri:

  • Zoologija ne Živaloslovje

  • Filozofija ne Modroslovje

3.4.2 Za nesprejete izraze naredimo kazalke.

3.5 Homonimi

Homonimi so besede, ki imajo več različnih pomenov.

Primeri:

  • Kreda kot geološka doba

  • Kreda kot kamnina

3.5.1 Različen pomen homonimov razmejimo s kvalifikatorji.

Primeri:

  • Kreda (geološka doba)

  • Kreda (kamnina)

  • Depresija (medicina)

  • Depresija (gospodarstvo)

  • Depresija (meteorologija)

3.5.2 Za homonim ne štejemo izrazov, ki nastopajo kot predmetne oznake tako v ednini kot v množini (glej tudi točko 3.8).

Primeri:

  • Kamničan kot vlak, ki pelje v Kamnik

  • Kamničani kot prebivalci Kamnika

  • Furlanka kot sekira

  • Furlanke kot prebivalke Furlanije

  • Galeb kot ime ladje

  • Galebi kot živali

3.6 Kratice

Pri oblikovanju predmetnih oznak se kratic izogibamo, ker so težje razumljive. Uporabljamo celoten izraz ali naziv.

Primeri:

  • Narodna in univerzitetna knjižnica ne NUK

  • Socialdemokratska stranka Slovenije ne SDS

Kratice uporabljamo, če so bolj poznane od celotnega izraza ali naziva.

Primeri:

  • UNESCO
    ne United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization

  • AIDS
    ne Sindrom pridobljene imunske pomankljivosti

  • AIDS
    ne Acquired immune deficiency syndrome

3.6.1 Celoten izraz ali naziv in njegova kratica sta sinonima. Za nesprejete oblike izraza ali naziva napravimo kazalke.


3.6.2 Kratic, ki jih uporabljamo kot samostalnike, ne razrešujemo.

Primeri:

  • Laser

  • Radar

3.7 Napotila

Nujno je, da v katalogu vzpostavimo sistem napotil, ki so v pomoč tako uporabnikom kot tudi katalogizatorjem. Napotila izražajo semantične povezave med predmetnimi oznakami.

Napotila usmerjajo uporabnika:

  • od nesprejetih k sprejetim izrazom

  • od širših ali sorodnih izrazov na izraze, ki so izbrani za predstavitev določene vsebine.

3.7.1 Kazalke

Kazalke povezujejo identične pojme in izražajo ekvivalenčne odnose. Izločajo izraze, ki niso sprejeti kot predmetne oznake in kažejo na izraze, ki jih uporabljamo kot predmetne oznake. Uvaja jih beseda glej.

Kazalke kažejo uporabniku, pod katero predmetno oznako so zbrana dela o določenem predmetu ali pojmu, katalogizatorja pa opozarjajo, katerih izrazov naj ne uporablja.

Kazalke napravimo v naslednjih primerih:

3.7.1.1 Sinonimi

Kazalke kažejo od nesprejetih izrazov k izrazom, ki jih uporabljamo kot predmetne oznake.

Primeri:

  • Incest glej Krvoskrunstvo

  • Cvetnice glej Semenke

Sopomenski odnos izraža tudi napotilo "uporabi za", ki uporabnika vodi do nesprejetih izrazov.

Primer:

  • Krvoskrunstvo uporabi za Incest

3.7.1.2 Kratice

Kazalke kažejo od kratic na popoln naziv ali obratno, če kot predmetno oznako uporabljamo kratico.

Primeri:

  • GIS glej Geografski informacijski sistemi

  • UDK glej Univerzalna decimalna klasifikacija

  • ZDA glej Združene države Amerike

  • Dezoksiribonukleinska kislina glej DNA

  • Acquired immune deficiency syndrome glej AIDS

  • Sindrom pridobljene imunske pomankljivosti glej AIDS

3.7.1.3 Imenske predmetne oznake
Glej poglavje 4, Posebna pravila za oblikovanje predmetnih oznak, točka 4.1.

3.7.1.4 Sestavljene predmetne oznake z ″in″

S kazalko povežemo nesprejeto zaporedje s sprejetim.

Primeri:

  • Hčere in matere glej Matere in hčere

  • Država in cerkev glej Cerkev in država

  • Sinovi in očetje glej Očetje in sinovi

3.7.1.5 Če knjižnica uporablja invertirane oblike predmetnih oznak, je dolžna oblikovati kazalke na naravni besedni red.


3.7.2 Vodilke

Vodilke povezujejo pojme, ki so med seboj tematsko tesno povezani, vendar niso identični. Uvajata jih besedi glej tudi.

Vodilke usmerjajo uporabnika od ene sprejete predmetne oznake na drugo sprejeto predmetno oznako. Opozarjajo uporabnika na druge predmetne oznake, ki se nanašajo na iskano vsebino. Vodilke na predmetno oznako ne naredimo, dokler ni neko knjižnično gradivo v katalogu označeno s to predmetno oznako.

Ločimo tri vrste vodilk:

3.7.2.1 Vodilke od širših k ožjim izrazom

Vodilke, ki vodijo od širših k ožjim izrazom, izražajo hierarhične odnose. Te vodilke vzpostavljajo logične povezave med splošnimi in posebnimi pojmi v isti kategoriji.

Primeri:

  • Pevski zbori
    glej tudi

    • Mladinski pevski zbori

    • Moški pevski zbori

    • Otroški pevski zbori

    • Ženski pevski zbori

  • Fotografija
    glej tudi

    • Krajinska fotografija

    • Portretna fotografija

    • Umetniška fotografija

Vodilka usmerja od širših k ožjim izrazom pod pogojem, da te predmetne oznake v katalogu dejansko obstajajo.
Vodilka uporabniku omogoča omejiti poizvedbo tako, da uporabnik izbere podrobnejši izraz.

3.7.2.2 Križne vodilke

Križne vodilke povezujejo pojme, ki se dopolnjujejo, in izražajo asociativne odnose. Uporabnika opozarjajo na sorodne predmetne oznake. Ti izrazi niso niti širši, niti ožji od glavnega izraza, temveč enaki po specifičnosti.

Primeri:

  • Skavti
    glej tudi

    • Taborniki

  • Umetniško oblikovanje
    glej tudi

    • Grafično oblikovanje

    • Industrijsko oblikovanje

Križne vodilke uporabniku pomagajo pri iskanju, saj ga opozarjajo na vse tiste pojme, ki so blizu iskalni predmetni oznaki. Z njihovo pomočjo uporabnik omeji ali razširi svojo iskalno poizvedbo tako, da ji doda sorodne izraze. Križne vodilke oblikujemo samo v primerih, ko pričakujemo, da bodo resnično koristne pri poizvedbah.

3.7.2.3 Zbirne vodilke

Zbirne vodilke dajejo splošna navodila in ne naštevajo posameznih konkretnih predmetnih oznak.

Primeri:

  • Film
    glej tudi pod etničnimi pojmi, npr.

    • Francoski film

    • Nemški film

    • Slovenski film

    • ...

  • Industrija
    glej tudi pod panogami, npr.

    • Kovinska industrija

    • Živilska industrija

    • ...

  • Zgodovina
    glej tudi pod imeni držav, npr.

    • Slovenija – Zgodovina

    • Španija – Zgodovina

    • ...

Zbirne vodilke zbirajo gradivo posameznega strokovnega ali znanstvenega področja.

3.8 Ednina in množina

Pri oblikovanju predmetnih oznak uporabljamo ednino in množino, vendar je večina predmetnih oznak v množini.

Pri rabi ednine ali množine moramo biti dosledni. Odvisna je od vrste pojma, ki ga označuje predmetna oznaka in od jezika.

3.8.1 Predmetna oznaka je v ednini, če je izraz:

  • samostalnik, ki ga uporabljamo samo v ednini (edninski samostalnik)

npr.:

  • Denar

  • Demokracija

  • Medicina

  • Morala

  • glagolnik

npr.:

  • Prevajanje

  • Smučanje

  • Žalovanje

3.8.2 Predmetna oznaka je v ednini, če izraz označuje:

  • abstraktni pojem

npr.:

  • Duša

  • Ljubezen

  • Umetnost

  • verski ali vrednostni sistem

npr.:

  • Altruizem

  • Krščanstvo

  • znanstveno vedo ali panogo

npr.:

  • Bibliografija

  • Bibliotekarstvo

  • Gozdarstvo

  • organ ali del telesa (razen, če slovnica zahteva drugače, npr. ledvice)

npr.:

  • Oko

  • Roka

  • književno zvrst in vrsto, besedno vrsto z vidika teorije ali metodologije

npr.:

  • Sonet

  • Pridevnik

  • Zgodovinski roman

  • proizvode človekove intelektualne ali umetniške ustvarjalnosti z vidika teorije ali metodologije

npr.:

  • Opera

  • Film

  • Ples

  • Učbenik

  • Gregorijanski koral

  • proces ali postopek

npr.:

  • Denacionalizacija

  • Kajenje

  • Raziskovanje

  • Upravni spor

  • žive organizme, ki v biologiji označujejo rod ali vrsto

npr.:

  • Hruška

  • Kranjska lilija

  • Soška postrv

  • materiale ali snovi

npr.:

  • Voda

  • Vino

  • Ljutomerčan

  • Železo

  • lastnost materiala ali snovi

npr.:

  • Elastičnost

  • Prevodnost

  • Zdravilnost

3.8.3 Predmetna oznaka je v množini, če izraz označuje:

  • generične pojme

npr.:

  • Domače živali

  • Gozdovi

  • Stoječe vode

  • imena plemen, narodov, narodnosti, pripadnikov verskih skupnosti, prebivalcev naselij

npr.:

  • Indijanci

  • Muslimani

  • Slovenci

  • Ljutomerčani

  • poklice

npr.:

  • Medicinske sestre

  • Bibliotekarji

  • Gozdarji

  • naravne pojave

npr.:

  • Poplave

  • Potresi

  • žive organizme, ki v biologiji označujejo družino, red, razred ali deblo

npr.:

  • Praprotnice

  • Vretenčarji

  • proizvode človeškega dela

npr.:

  • Knjige

  • Ceste

  • Letala

  • skupine materialov in snovi

npr.:

  • Alkoholne pijače

  • Gradbeni materiali

  • Kovine

3.8.4 Ednino in množino uporabljamo vzporedno, kadar ima izraz v ednini ali množini različen pomen.

Primeri:

  • Bibliografija kot veda

  • Bibliografije kot seznami

  • Esej kot literarna zvrst

  • Eseji kot zbirka literarnih spisov

  • Gledališče kot umetnost

  • Gledališča kot stavbe

  • Hruška kot drevo

  • Hruške kot sadeži

  • Laščan kot sir

  • Laščani kot prebivalci

  • Voda kot snov

  • Vode kot vrste voda

4 POSEBNA PRAVILA ZA OBLIKOVANJE PREDMETNIH OZNAK

Predmetne oznake so: imenske, tematske, zemljepisne in oblikovne.

4.1 Imenske predmetne oznake

Imenske predmetne oznake označujejo osebna imena, imena korporacij, imena rodbin, naslove del anonimnih avtorjev in druga lastna imena.

Z imensko predmetno oznako izrazimo:

  • osebno ime

  • ime korporacije

  • rodbinsko ime

  • stvarni naslov

4.1.1 Osebno ime kot predmetno oznako oblikujemo kot značnico po pravilih za katalogizacijo (ZNAČKA, poglavje 2, Osebne značnice, str. 9-25; Smernice za predmetne normativne in napotilne vpise, točka 1.1.1.2, Normativna značnica za osebno ime, str. 9-10).


4.1.1.1 Sestavni deli imen, kot so naziv, vrstilni števnik in datum rojstva/smrti, so obvezni.

Primeri:

  • Aljaž, Jakob (1845-1927)

  • Baraga, Friderik Irenej , škof (1797-1868)

  • Henri IV, francoski kralj (1553-1610)

4.1.1.2 Nesprejete oblike imenske predmetne oznake dobijo kazalke na sprejeto obliko.

Primeri:

  • Trentar glej Abram, Jože

  • Sofokles glej Sophocles

4.1.1.3 Imena mitoloških, legendarnih ali domišljijskih oseb dobijo kvalifikator.

Primeri:

  • Atena (grška boginja)

  • Faust (literarni junak)

  • Jožef (svetopisemska oseba)

  • Lepa Vida (ljudska junakinja)

  • Martin Kačur (literarni junak)

  • Martin Krpan (ljudski junak)

  • Orfej (mitološki junak)

4.1.2 Ime korporacije kot predmetno oznakooblikujemo kot značnico po pravilih za katalogizacijo (ZNAČKA, poglavje 3, Korporativne značnice, str. 26-44; Smernice za predmetne normativne in napotilne vpise, točka 1.1.1.3, Normativna značnica za korporativno ime, str. 10-11). Sem sodijo korporacije, politično-teritorialne enote, institucije in njeni organi, poimenovani sestanki in druge prireditve, cerkvene ustanove.
 

4.1.2.1 Nesprejete oblike imen ali njihove vzporedne oblike dobijo kazalke na sprejeto obliko.

Primeri:

  • Evropska unija glej European Union

4.1.2.2 Imena umetniških skupin dobijo kvalifikator.

Primeri:

  • Buldožer (glasbena skupina)

  • OHO (umetniška skupina)

  • Carmina Slovenica (pevski zbor)

4.1.3 Rodbinsko ime kot predmetno oznako navajamo v splošno sprejeti obliki.


4.1.3.1 Nesprejete oblike rodbinskih imen dobijo kazalke na sprejeto obliko.


4.1.3.2 Rodbinska imena dobijo kvalifikator.

Primeri:

  • Cankar (rodbina)

  • Celjski (rodbina)

  • Ortenburg (rodbina)

4.1.4 Stvarni naslov kot predmetno oznako oblikujemo kot značnico po pravilih za katalogizacijo (PREKAT, poglavje 15, Stvarna značnica, str. 136-137; Smernice za predmetne normativne in napotilne vpise, točka 1.1.1.4, Normativna značnica za delo, str. 11).


4.1.4.1 Sem sodijo dela anonimnih avtorjev, naslovi serijskih publikacij in naslovi svetih knjig ali rokopisov.
 

4.1.4.2 Stvarni naslovi v primeru nejasnosti dobijo kvalifikator.

Primeri:

  • Dnevnik (periodika)

  • Paracelsus in Frankenstein (gledališka uprizoritev)

  • Sinji galeb (knjižna zbirka)

  • Star wars (film)

4.1.4.3 Nesprejete oblike stvarnega naslova dobijo kazalke na sprejeto obliko.


4.1.5 Splošni pojem kot imenska predmetna oznaka
Glej točko 4.2.

4.2 Tematske predmetne oznake

Tematske predmetne oznake označujejo vsa področja človekovega bivanja, znanja in delovanja. Veljajo enaka splošna pravila kot za druge vrste predmetnih oznak.

4.2.1 Tematske predmetne oznake so enostavne ali sestavljene, v ednini ali v množini (glej poglavje 3, Splošna pravila za oblikovanje predmetnih oznak).


4.2.2 Tematske predmetne oznake razvrščamo v naslednje skupine:

  • posamezne entitete in poklici

npr.:

  • Intelektualci

  • Laiki

  • Mladostniki

  • Slovenski književniki

  • Učiteljice

  • Vojne žrtve

  • Zdravniki

  • Znamenite osebnosti

  • rezultati človekovega uma in proizvodi njegovega dela

npr.:

  • Avtoceste

  • Banke

  • Baročna glasba

  • Film

  • Francoska književnost

  • Jeklene konstrukcije

  • Listine

  • Ljudsko slovstvo

  • Odpadki

  • Roman

  • Šivalni stroji

  • Umetne snovi

  • Zapori

  • naravni viri, snovi in proizvodi iz narave

npr.:

  • Elektrika

  • Grozdje

  • Lipidi

  • Mamila

  • Maščobe

  • Med

  • Naravna vlakna

  • Radioaktivne snovi

  • Živo srebro

  • živa bitja, organi in deli telesa

npr.:

  • Človek

  • Grlo

  • Jetra

  • Prsni koš

  • Volk

  • Zdravilne rastline

  • Živčevje

  • naravni pojavi in pojmi iz narave

npr.:

  • Bolezni

  • Elektromagnetno valovanje

  • Elementarne nesreče

  • Epidemije

  • Infekcijske bolezni

  • Ioni

  • Jezera

  • Letni časi

  • Smrt

  • Vesolje

  • Zvok

  • družbeni pojavi in pojmi iz družbe

npr.:

  • Avtorske pravice

  • Družina

  • Državna uprava

  • Ekonomski sistemi

  • Gospodarske družbe

  • Ideologija

  • Lokalna samouprava

  • Meščanstvo

  • Nacionalizem

  • Pevski zbori

  • Svetovna vojna 1914-1918

  • Volitve

  • Zakonska zveza

  • procesi, stanja in gibanja

npr.:

  • Hujšanje

  • Impresionizem

  • Javno mnenje

  • Matura

  • Mednarodni odnosi

  • Molitev

  • Nesreče

  • Odnosi med spoloma

  • Pouk

  • Promet

  • Varjenje

  • znanosti, panoge in dejavnosti

npr.:

  • Astronomija

  • Bančništvo

  • Etika

  • Domoznanstvo

  • Golf

  • Informatika

  • Kulturna zgodovina

  • Matematična statistika

  • Ljudska medicina

  • Management

  • Nuklearna medicina

  • Smučanje

  • Tržne raziskave

  • Urbanistično planiranje

  • Ustavno pravo

  • Visoko šolstvo

  • Zdravstveno zavarovanje

  • vrednote in lastnosti

npr.:

  • Dvojezičnost

  • Lastnina

  • Narodna identiteta

  • Očetovstvo

  • Svoboda

  • Uspešnost

  • Ustavnost

  • Vera

  • Veselje

  • imena narodov, ljudstev in plemen. Ravnamo se po pravilih slovenskega pravopisa. Kadar je potrebno, dodamo kvalifikator.

npr.:

  • Dagari (ljudstvo)

  • Francozi

  • Inki

  • Kreoli

  • Maji

  • Muslimani

  • Slovenci

  • Zamejski Slovenci

  • jeziki. Kadar je potrebno, dodamo kvalifikator.

npr.:

  • Angleščina

  • Čibča (jezik)

  • Materinščina

  • Portugalščina

  • Stara grščina

  • Tokelau (jezik)

  • Visoka nemščina

  • Tuji jeziki

  • dobe in geološka obdobja

npr.:

  • Antika

  • Pleistocen

  • Prazgodovina

4.2.3 Med tematske predmetne oznake sodijo tudi:

  • splošni pojmi, izpeljani iz lastnih imen

npr.:

  • Parkinsonova bolezen

  • Downov sindrom

  • Riemannov integral

  • Waldorfska pedagogika

  • splošni pojmi kot lastna imena, ki v primeru nejasnosti dobijo kvalifikator

npr.:

  • Delphi (programski jezik)

  • Kosovska bitka 1389

  • Ognjiščarji

  • Outlook (računalniški program)

  • Ljubljanski kongres 1821

  • objekti, ki jih ne moremo uvrstiti pod imenom naselja

npr.:

  • Grad Hmeljnik

  • Kartuzija Pleterje

  • Partizanska bolnišnica Franja

  • Grad Snežnik

  • Samostan Hilandar

  • Veliki kitajski zid

4.2.4 Tematske predmetne oznake oblikujemo z "in", kadar označujejo odnose kot so učinek, vpliv, vidik, vendar je poudarek prav na tem odnosu; v tem primeru tematsko predmetno določilo ni potrebno. Nesprejeto zaporedje povežemo s kazalko.

Primer:

  • Znanost in religija

  • Religija in znanost glej Znanost in religija

  • Dobro in zlo

  • Zlo in dobro glej Dobro in zlo

4.3 Zemljepisne predmetne oznake

Zemljepisne predmetne oznake označujejo neko zemljepisno enoto kot celoto ali specifične značilnosti, ki so z njo neločljivo povezane.

4.3.1 Zemljepisne predmetne oznake razvrščamo v naslednje skupine:

  • teritorialne enote kot so države, pokrajine, mesta

npr.:

  • Slovenija

  • Dolenjska

  • Maribor

  • Boštanj

  • zgodovinske teritorialne enote

npr.:

  • Bizantinsko cesarstvo

  • Karantanija

  • Norik

  • Rimski imperij

  • celine in druga širša zemljepisna območja

npr.:

  • Evropa

  • Sredozemlje

  • Bližnji vzhod

  • Oceanija

  • naravne oblike, kot so morja, jezera, reke, gore

npr.:

  • Cerkniško jezero

  • Divaška jama

  • Savinja

  • Triglav

  • nebesna telesa, kot so planeti, zvezde

npr.:

  • Krokar (ozvezdje)

  • Mars (planet)

  • Sonce

  • Zemlja

  • druge zemljepisne enote, kot so arheološka nahajališča, naravni parki

npr.:

  • Divje babe

  • Krajinski park Lahinja

  • Potočka Zijalka

  • Triglavski narodni park

4.3.2 Zemljepisna predmetna oznaka se nanaša na zemljepisno območje, ki ga pokriva, in ne na političnoteritorialno enoto. Če so bile na istem zemljepisnem območju v zgodovini različne političnoteritorialne enote, navedemo zadnje ime zemljepisnega območja.

Primeri:

  • Slovenija – Zgodovina – Antika

  • Koroška (Avstrija) – Arheološke najdbe – Antika

  • Italija – Kulturna zgodovina – Srednji vek

4.3.3 Za mesto, ki je v zgodovini spreminjalo ime, velja kot predmetna oznaka zadnje ime. Prejšnja imena navedemo kot kazalke.

Primeri:

  • Castra glej Ajdovščina

  • Castra Regina glej Regensburg

  • Kalinin glej Tver

  • Titograd glej Podgorica

Natančnost opisa dosežemo tako, da opredelimo čas, na katerega je vezana vsebina dokumenta (glej točko 4.3.2 in poglavje 6, Predmetna določila, točka 6.3).

Primeri:

  • Ajdovščina – Kulturna zgodovina – Antika

  • Podgorica – Zgodovina – 1980

4.3.4 Za države uporabljamo zemljepisno ime in ne uradnega naziva države.

Primeri:

  • Slovenija ne Republika Slovenija

4.3.5 Zemljepisno ime navajamo v polni obliki in v naravnem besednem redu.

Primeri:

  • Bizantinsko cesarstvo

  • Bosna in Hercegovina

  • Združene države Amerike

  • Jugovzhodna Evropa

4.3.6 Kadar je potrebno, zemljepisnemu imenu dodamo kvalifikator.

Primeri:

  • Štajerska (Slovenija)

  • Štajerska (Avstrija)

  • Koreja (republika)

  • Koreja (ljudska republika)

  • Mislinja (reka)

  • Mislinja (naselje)

4.3.7 Zemljepisna imena navajamo v izvirni obliki.

Primeri:

  • Ama Dablam

  • Marseille

  • Esztergom

  • Loch Ness

  • Zugspitze

4.3.8 Tuja zemljepisna imena navajamo v slovenščini, če je ta oblika v splošni rabi.

Primeri:

  • Dunaj

  • Oglej

  • Švica

  • Blatno jezero

  • Temza

4.3.9 Zemljepisno ime ima prednost pred splošnim pojmom in ga oblikujemo kot predmetno oznako, kadar vsebina knjižničnega gradiva opisuje tematiko, ki je izrazito in nedvoumno povezana z določenim ozemljem (glej tudi poglavje 6, točko 6.1.6).

4.4 Oblikovne predmetne oznake

Oblikovne predmetne oznake označujejo obliko knjižničnega gradiva glede na namembnost. Z oblikovnimi predmetnimi oznakami ne označujemo fizične oblike knjižničnega gradiva, npr. videokasete.

4.4.1 Oblikovne predmetne oznake uporabljamo, kadar gradiva ni mogoče tematsko opredeliti.

Primeri:

  • Adresarji

  • Telefonski imeniki

  • Leksikoni

4.4.2 Oblikovne predmetne oznake uporabljamo tudi, kadar ocenimo, da je vsebina podrejena obliki.

Primeri:

  • Katalogi znanja za osnovne šole

  • Kuharski recepti

  • Učni programi za srednje šole

5 PREDMETNI NIZ

Predmetni niz tvori predmetna značnica, ki sama ali s predmetnimi določili opredeli vsebino knjižničnega gradiva. Predmetno določilo vsebinsko dopolnjuje značnico ali predhodno predmetno določilo.

5.1 V predmetnem nizu je vrstni red predmetnih določil naslednji:

  • tematsko – zemljepisno – časovno – oblikovno predmetno določilo

Izjemoma nastopi drugačen vrstni red, ki ga uporabimo zaradi večje jasnosti predmetnega niza.

Primer:

  • Pravo – Terminologija – Slovarji – Angleščina
  • Novačan, Anton (1887-1951) – Spomini – 1942-1945

5.2 Predmetni niz ne vsebuje vedno vseh določil, ali pa vsebuje več istovrstnih, vendar le, kadar je to smiselno. Predmetni niz lahko preberemo kot prosti stavek.

Primer:

  • Bonton
  • Mladina – Vzgoja
  • Mladina – Pravni položaj – Evropa – 19.st.
  • Kardiovaskularni sistem – Bolezni – Preprečevanje – Posvetovanja
  • Kemično orožje – Poškodbe – Prva pomoč

5.2.1 Kadar tema vključuje več podtem, dodelimo več predmetnih nizov z enakimi predmetnimi značnicami in z različnimi predmetnimi določili.

Primer:

  • Slovenščina – Fonetika
  • Slovenščina – Slovnica
     
  • Smrt – Likovni motivi
  • Smrt – Literarni motivi
     
  • Rak (medicina) – Diagnostika
  • Rak (medicina) – Preprečevanje

5.2.2 Kadar dokument govori enakovredno o določeni temi in o posameznem primeru, dodelimo predmetni oznaki za oboje.

Primer:

  • Železnice – Zgodovina
  • Železnice – Zgodovina – Slovenija
     
  • Naturalizem – Literarna teorija
  • Francoska književnost – Naturalizem
     
  • Mladinska književnost – Literarna teorija
  • Švedska mladinska književnost – Literarna teorija

5.3 Kaj pri vsebini opredelimo s predmetnim določilom, je našteto in opisano v poglavju 6. Kadar pa s predmetnim nizom izražamo neko dejanje, velja naslednje specifično pravilo:

  • če izražamo prehodno dejanje, kar pomeni, da dejanje vežemo na predmet, sledimo naslednjemu vrstnemu redu:

predmet dejanja – dejanje – udeleženec dejanja.

Primer:

  • Astma – Zdravljenje – Otroci
  • Zobni karies – Preprečevanje – Mladina
  • Tuju jeziki – Učenje – Odrasli

Seveda pa večinoma ne nastopajo vsi trije elementi (glej poglavje 6, Predmetna določila, točka 6.1.5).

  • če izražamo neprehodno dejanje, kar pomeni, da dejanja ne vežemo na predmet, sledimo naslednjemu vrstnemu redu:

udeleženec dejanja – dejanje.

Primer:

  • Otroci – Zdravljenje
  • Delavci – Poklicno izobraževanje
  • Otroci – Sprostitev

6 PREDMETNA DOLOČILA

Predmetno določilo je beseda ali besedna zveza, ki predmetno oznako, kadar je ta v vlogi predmetne značnice, dodatno opredeli: v predmetnem nizu jo pojasnjuje ali dopolnjuje in ima podrejen odnos do predmetne oznake.

O splošnih pravilih za oblikovanje glej poglavje 3, Splošna pravila za oblikovanje predmetnih oznak.

Predmetna določila so: tematska, zemljepisna, časovna in oblikovna.

6.1 Tematska določila

Tematska določila lahko dodajamo vsem predmetnim oznakam. Tematska določila so dveh vrst:

  • tista, ki jih dodajamo več ali vsem vrstam predmetnih oznak

Primeri:

  • Delovanje

  • Fotografije

  • Muzejske zbirke

  • tista, ki jih dodajamo le določenim predmetnim oznakam, npr. osebnim predmetnim oznakam

6.1.1 Tematska določila pri osebnih predmetnih oznakah označujejo:

  • življenjska obdobja in vse, kar je povezano z življenjem

Primeri:

  • Hribar, Ivan (1851-1941) – Smrt

  • Brecht, Bertolt (1898-1956) – Izgnanstvo

  • Jurčič, Josip (1844-1881) – Rojstni kraj

  • dejavnost, rezultate dela

Primeri:

  • Čop, Matija (1797-1835) – Korespondenca

  • Plečnik, Jože (1872-1957) – Pedagoško delo

  • Berger, Aleš (1946-) – Kritika

V tej skupini velja pravilo, da ne postavljamo oznak, po katerih je oseba najbolj znana.

  • nazore, prepričanja, teorije

Primeri:

  • Cankar, Ivan (1876-1918) – Politični nazori

  • Janevski, Slavko (1920- )– Estetika

  • Gradnik, Alojz (1882-1967) – Religioznost

  • odnos drugih do določene osebe ali to osebo kot predmet obravnave

Primeri:

  • Bartol, Vladimir (1903-1967) – Metodika pouka

  • Florian, svetnik (ok. 270-304) – Češčenje

  • Krleža, Miroslav (1893-1981) – Literarna kritika

  • literarno temo v leposlovju

Primeri:

  • Erazem Predjamski – V leposlovju

  • Prešeren, France (1800-1849) – V leposlovju

  • Alica (literarna junakinja) – V mladinskem leposlovju

  • naslove umetniških del (velja le za literarno, likovno in glasbeno ustvarjanje)

Primeri:

  • Alighieri, Dante (1265-1321) – "La Divina Commedia"

  • Kosovel, Srečko (1904-1926) – "Kons.5"

  • Grohar, Ivan (1867-1911) – "Macesen"

  • Wagner, Richard (1813-1883) – "Der Ring des Nibelungen"

  • literarno, likovno in glasbeno ustvarjalnost in z njo povezane teme

Primeri:

  • Rožanc, Marjan (1930-1990) – Cenzura

  • Rubens, Nicolaas (1618-1655) – Avtoportreti

  • Grieg, Edvard (1843-1907) – Komorna glasba

6.1.2 Tematska določila pri predmetnih oznakah za imena korporacij označujejo delovanje le-teh in rezultate dela.

Primeri:

  • Tovarna avtomobilov in motorjev (Maribor) – Sanacija

  • Pokrajinski muzej (Koper) – Muzejske zbirke

  • Amnesty International – Zgodovina

6.1.3 Tematska določila pri predmetnih oznakah za rodbinska imena označujejo delo in zgodovino.

Primeri:

  • Habsburg (rodbina) – Mecenstvo

  • Leyrer (rodbina) – Zgodovina

  • Lazović (rodbina) – Umetnostne zbirke

6.1.4 Tematska določila pri predmetnih oznakah za dela anonimnih avtorjev označujejo razlago teh del.

Primeri:

  • Biblia – Interpretacija

  • Biblia – Tekstna kritika

6.1.5 Tematska določila pri splošnih predmetnih oznakah označujejo:

  • del predmeta ali odnos do predmeta, snovi, pojava

Primeri:

  • Čajevec – Eterična olja

  • Računovodstvo – Računalniški programi

  • Nemščina – Poslovni jezik

  • Umetnost – Likovni motivi

  • Stanovanja – Notranja oprema

  • Uspešnost – Psihologija

  • lastnosti in stanja

Primeri:

  • Biološka raznovrstnost – Ogroženost

  • Bogataši – Uspešnost

  • Ekonomski sistemi – Tranzicija

  • Grozdje – Zrelost

  • Trg – Struktura

  • odnos do časa

Primeri:

  • Gasilstvo – Zgodovina

  • Svetovna zgodovina – Kronologija

  • delovanje, postopke in procese

Primeri:

  • Grmovnice – Gojitev

  • Grki – Spolno vedenje

  • Psi – Dresura

  • Avtomobili – Prodaja

  • Hidranti – Označevanje

  • Bolezni – Zdravljenje

  • Slovenščina – Prevajanje

  • vidik proučevanja in teorijo

Primeri:

  • Slovenščina – Slovnica

  • Urbanizem – Teorija

  • Varjenje – Terminologija

  • Razorožitev – Ekonomski vidik

  • Uspešnost – Psihologija

  • namen in uporabo

Primeri:

  • Prosojnice – Uporaba

  • Srednje šole – Pouk

  • Avtomatska regulacija – Uporaba računalnikov

6.1.6 Tematska določila pri zemljepisnih predmetnih oznakah označujejo:

  • zgodovino in kulturo

Primeri:

  • Anglija – Cerkvena zgodovina

  • Beneška Slovenija – Arhitekturna dediščina

  • Firence – Umetnostni spomeniki

  • Jugoslavija – Politična zgodovina

  • Kanalska dolina – Kulturna zgodovina

  • Slovenija – Zgodovina

  • družbo, politiko in sorodno

Primeri:

  • Kozjansko – Družbene razmere

  • Ljubljana – Krajepis

  • Poljska – Gospodarstvo

  • Sicilija – Prebivalstvo

  • Slovenija – Domoznanstvo

  • Sovjetska zveza – Narodnostno vprašanje

  • družbene procese

Primeri:

  • Evropa – Integracija

  • Indija – Ekonomska politika

  • Italija – Ekonomski odnosi s tujino

  • Slovenija – Urbanizacija

  • Škotska – Regionalni razvoj

  • Vatikan – Zunanja politika

  • mestna območja in urbanistične enote, ki jih označujemo s splošnimi pojmi ali lastnimi imeni

Primeri:

  • Dunaj – Mestno jedro

  • Koper – Pristanišče

  • Ljubljana – Živilski trg

  • Novo mesto – Ulice

  • Pariz – Zelene površine

  • Jesenice – Kurja vas

  • Maribor – Tezno

  • Berlin – Charlottenburg

  • London – Wembley

  • Los Angeles – Beverly Hills

  • Pariz – Montmartre

  • Moskva – Rdeči trg

  • Peking – Prepovedano mesto

  • Rio de Janeiro – Ipanema

  • objekte, ki jih uvrščamo pod ime naselja in jih označujemo s splošnimi pojmi ali lastnimi imeni

Primeri:

  • Bled – Grad

  • Stična – Samostan

  • Ljubljana – Robbov vodnjak

  • Gorenje pri Kranju – Kapelica

  • Piran – Tartinijeva hiša

  • Solkan – Železniški most

  • Lhasa – Potala

  • Dunaj – Hundertwasserhaus

  • Pulj – Amfiteater

  • Pariz – Eiffelov stolp

  • Berlin – Brandenburška vrata

  • New York – Kip svobode

6.1.7 Včasih sta funkciji predmetne oznake in njenega določila enakovredni. V tem primeru obe funkciji izmenjamo in oblikujemo dva predmetna niza.

Primer:

  • Češka kultura – Stiki – Slovenska kultura

  • Slovenska kultura – Stiki – Češka kultura
     

  • Italija – Mednarodno sodelovanje – Slovenija

  • Slovenija – Mednarodno sodelovanje – Italija

6.1.8 Nekateri izbrani izrazi nastopajo kot tematska določila in kot predmetne oznake, so torej leksikalno enaki, imajo pa drugačno funkcijo.

Primeri:

  • Nemška književnost – Romantika

  • Romantika – Zborniki

  • Srce – Bolezni

  • Bolezni – Družbeni vidik

  • Arterijska hipertenzija – Zdravila

  • Zdravila – Klasifikacija

6.1.9 Nekateri izbrani izrazi nastopajo zgolj kot predmetna določila.

Primeri:

  • Francoska revolucija 1789 – Vplivi

  • Zakonska zveza – Krščanski vidik

  • Spolna diskriminacija – Pravni vidik

  • Maščobe – Analiza

  • Družina – Načrtovanje

  • Rak (medicina) – Zdravljenje

6.2 Zemljepisna določila

Zemljepisna določila označujejo zemljepisni vidik vsebine knjižničnega gradiva. Oblikujemo jih po enakih načelih kot zemljepisne predmetne oznake.

6.2.1 Zemljepisna določila dodajamo vsem vrstam predmetnih oznak:

Primeri:

  • Wittgenstein, Ludwig (1889-1951) – Vplivi – Irska

  • European Union – Ekonomsko sodelovanje – Slovenija

  • Biblia – Zgodovina – Slovenija – Razstavni katalogi

  • Drevesa – Severna Amerika

  • Kitajska – Odnosi – Tajvan

  • Adresarji – Estonija

6.3 Časovna določila

Časovna določila označujejo čas, na katerega je vezana vsebina dokumenta. Časovna določila izražamo z besedami (imena geoloških in zgodovinskih dob) ali številkami (letnice, stoletja). Letnic ne krajšamo, zapisujemo jih v celoti. Za stoletje uporabljamo krajšavo st., čas med letnicami oziroma med stoletji označujemo z vezajem, npr.: 16.st., 1816-1860, 16.-18.st.

6.3.1 Časovna določila dodajamo vsem vrstam predmetnih oznak:

Primeri:

  • Kokot, Andrej (1936-) – Spomini – 1942-1945

  • Akademska folklorna skupina "France Marolt"(Ljubljana) – 1948-1998

  • Lovec (periodika) – 1910-1994 – Bibliografska kazala

  • Češka književnost – 20.st. – Leksikoni

  • Grčija – Zgodovina – Antika

  • Poliglotski slovarji – 17.st.

6.4 Oblikovna določila

Oblikovna določila označujejo obliko, v kateri je vsebina knjižničnega gradiva podana. Z oblikovnimi določili ne označujemo fizične oblike knjižničnega gradiva, npr. diskete.

6.4.1 Oblikovna določila so v množini.
 

6.4.2 Oblikovna določila dodajamo vsem vrstam predmetnih oznak:

Primeri:

  • Kralj, France (1895-1960) – Razstavni katalogi

  • Kobariški muzej – Muzejske zbirke – Vodniki

  • Bhagavadgita – Literarne študije

  • Slovensko slikarstvo – Ikonografija – Eseji

  • Žužemberk – Turistični vodniki

  • Leksikoni – 1762-1777 – Faksimili

7 DOPOLNJEVANJE IN UREJANJE KATALOGA

Način dopolnjevanja in urejanja kataloga je odvisen od vrste kataloga.

Geslovnik je kontroliran slovar, ki vključuje predmetne oznake, ki največkrat izvirajo iz žive bibliografske baze ter vodijo katalogizatorja pri izdelavi dodatnih predmetnih oznak.

7.1 Dodajanje novih predmetnih oznak

Geslovnik dopolnjujemo z novimi predmetnimi oznakami za nove vsebine. Ko dodajamo nove predmetne oznake, moramo najprej ugotoviti, ali v geslovniku že obstaja predmetna oznaka, ki izraža vsebino dokumenta. V nasprotnem primeru oblikujemo po načelu najožjega in neposrednega vpisa novo predmetno oznako. Sprejeti izrazi tako postanejo predmetne oznake in jih uvrstimo v geslovnik. Pri oblikovanju novih predmetnih oznak si pomagamo z različnimi viri: bazami podatkov, katalogi, tezavri, tablicami, leksikoni itd.

7.2 Spreminjanje predmetnih oznak

Predmetno označevanje ni statično, zato se tudi predmetne oznake in predmetna določila spreminjajo. Določene predmetne oznake in predmetna določila lahko sčasoma izginejo iz javne rabe in jih nadomestijo novi izrazi. V tem primeru namesto opuščenih izrazov prevzamemo nove izraze za predmetne oznake ali predmetna določila.

Primeri:

  • Odnosi z javnostjo ® Odnosi z javnostmi
  • Trženje ® Marketing
  • Analitska kemija ® Analizna kemija

Včasih se pojavijo nove vsebine, ki jih opredeljujemo z novimi predmetnimi oznakami.

Primeri:

  • Varstvena biologija
  • Intertekstualnost
  • Mehka logika

Lahko pa se spremeni strokovni odnos do določenih oblik predmetnih oznak. V tem primeru je potrebno spremeniti cele skupine predmetnih oznak. Tako se lahko odločimo za preoblikovanje vseh invertiranih predmetnih oznak v neinvertirano obliko.

Primeri:

  • Bencin, neosvinčeni ® Neosvinčeni bencin
  • Diagnostika, laboratorijska ® Laboratorijska diagnostika
  • Računovodstvo, upravljalno ® Upravljalno računovodstvo

Način dopolnjevanja in urejanja kataloga je odvisen od vrste kataloga. Sodobna programska oprema mora omogočiti tudi revizijo velikega števila bibliografskih zapisov.

8 LEPOSLOVJE KOT POSEBNO PODROČJE PREDMETNEGA OZNAČEVANJA

8.1 Leposlovje opredeljujemo po obliki in mu ne dodeljujemo predmetnih oznak.

Izjeme so:

  • Antologije in druge poligrafije, ki dobijo predmetne oznake za književnost in literarno vrsto.

Primeri:

  • Slovenska poezija – 19.st. – Antologije

  • Francoska kratka proza – Antologije

  • Eseji in govori (vključno pridige), ki kot polliterarni obliki obravnavata teme iz vseh področij od znanosti do filozofije. Kadar eseji in govori obravnavajo določljivo vsebino ali zaokroženo temo, esejem dodelimo predmetno oznako za to temo, govorom pa za avtorja govora in/ali za obravnavano temo.

Primeri:

  • Bučar, France (1923 - ) – Govori

  • Slovenija – Politične razmere – 1988-1992 – Govori
     

  • Nobelovi nagrajenci – Govori
     

  • Književnost – Eseji

  • Popularna glasba – Eseji

  • Slovenska kultura – 20.st. – Eseji

8.2 Opredeliti vsebino leposlovju pomeni določiti njegovo temo, pa tudi motiv in idejo. To seveda ni vedno mogoče, zato leposlovje običajno opredeljujemo po obliki.

Kadar je vsebina v leposlovju opredeljiva, jo izrazimo s predmetno oznako in sicer tako, da predmetni oznaki (in določilu, kadar je potrebno) sledi predmetno določilo "V leposlovju". Predmetno določilo tako dobijo:

  • pesniške in prozne zbirke ter antologije z določeno skupno temo

Primeri:

  • Ljubezen – V leposlovju

  • Kras – V leposlovju

  • Stari ljudje – V mladinskem leposlovju

  • posamezna dela s temo o znani osebnosti, o domišljijski ali mitološki osebi

Primeri:

  • Prešeren, France (1800-1849) – V leposlovju

  • Lepa Vida (ljudska junakinja) – V leposlovju

  • Metod, svetnik (815-885) – V leposlovju

  • posamezna dela s temo iz zgodovine ali o zgodovinskem dogodku

Primeri:

  • Svetovna vojna 1939-1945 – V leposlovju

  • Ljubljana – Zgodovina – V leposlovju

VIRI

INTERNATIONAL standard. ISO 5963, Documentation – Methods for examing documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. – 1st ed. – Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in meroslovje, 1996, cop. 1985.

INTERNATIONAL standard. ISO 5964, Documentation = Guidelines for the establishement and development of multilingual thesauri. – 1st ed. – Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in meroslovje, 1996, cop. 1985.

INTERNATIONAL standard. ISO 2788, Documentation. Guidelines for the establishment and development of monolingual thesauri. – 2nd ed. – Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in meroslovje, 1996, cop. 1986.

PREKAT : priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil / uredili Zlata Dimec, Matjaž Hočevar, Irena Kavčič. – 1. popravljena izd. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2001.

PRINCIPLES underlying subject heading languages (SHLs) / edited by Maria Inęs Lopes and Julianne Beall. – München : Saur, 1999. – (UBCIM publications, ISSN 0941-8946. New series ; vol. 21).

SMERNICE za normativne in napotilne vpise / priporočila Delovna skupina za mednarodni sistem normativne kontrole ; [prevedla Jože Kokole, Majda Ujčič]. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1998.

SMERNICE za predmetne normativne in napotilne vpise / [pripravila] Delovna skupina za "Smernice za predmetne normativne datoteke" Sekcije za klasifikacijo in indeksiranje Oddelka za bibliografsko kontrolo pri IFLA ; [prevedel Darko Vrhovšek]. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2000.

VSEBINSKA obdelava v vzajemnem katalogu : navodila za oblikovanje predmetnih oznak : delovno gradivo / Tatjana Banič, Tatjana Kovač, Darko Vrhovšek. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1994.

VSEBINSKA obdelava v vzajemnem katalogu. Predmetne rubrike : seznami in navodila za oblikovanje. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1997.

ZNAČKA : priročnik za določanje značnic pri katalogizaciji / uredili Zlata Dimec, Irena Kavčič. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knji nica, 2001. – (Zbirka Normativna kontrola).

STVARNO KAZALO

besedna zveza: 2.1; 3.1.2.2; 3.3; 6
     stalna: 3.1.2.2

ednina: 3.5.2; 3.8; 4.2.1

geslovnik: Predgovor; 1.2; 2.3; 7; 7.1

homonim: 0; 3.3; 3.1.1; 3.5

inverzija: 3.1.2.2; 3.2; 3.7.1.5; 7.2

kazalka: 3.4.2; 3.6.1; 3.7.1; 4.1.1.2; 4.1.2.1; 4.1.3.1; 4.1.5.3; 4.2.4; 4.3.3

kratica: 3.6; 3.7.1.2

kvalifikator: 3.3; 3.5.1; 4.1.1.3; 4.1.2.2; 4.1.3.2; 4.1.5.2; 4.2.2; 4.2.3; 4.3.6

leposlovje: 3.1.1; 6.1.1; 8

množina: 3.5.2; 3.8; 4.2.1; 6.4.1

načelo: Ifline definicije
     najožjega in neposrednega vpisa: 1.3
     o doslednosti: 0; 3.4.1; 3.8
     o enoličnosti: 0; 1.2; 1.3
     o homonimih: 0; 3.5
     o jamstvu knjižničnega gradiva: 0
     o poimenovanju: 0
     o pravilih: 0
     o semantiki: 0; 3.7.1; 3.7.2.1; 3.7.2.2
     o sinonimih: 0; 3.4
     o sintaksi: 0; 3.1.2.2; 3.2; 4.2.4
     o specifičnosti: 0
     o uporabnikih: Predgovor; 0; 1.2; 3.7

napotilo: 1.2; 3.7

nesprejeti izraz: 3.4.2; 3.6.1; 3.7; 4.1.1.2; 4.1.2.1; 4.1.3.1; 4.1.5.3; 4.2.4

predmetna oznaka: Predgovor; 0; 2.1; 3.1; 4
     dodajanje: 0; 7.1
     enostavna: 3.1.2; 3.1.2.1; 4.2.1
     ime korporacije: 4.1.2
     imenska: 4.1
     oblikovna: 4.4
     osebno ime: 3.2; 4.1.1
     rodbinsko ime: 4.1.3
     sestavljena: 3.1.2.2; 3.2; 3.7.1.4
     spreminjanje: 7.2
     stvarni naslov: 4.1.4
     tematska: 4.2
     z etničnim pojmom: 3.1.2.2
     z numeričnimi oznakami: 3.1.2.2
     zemljepisna: 4.3

predmetni niz: 2.2; 5

predmetno določilo: 2.2; 5; 6; 7.2; 8.2
     časovno: 6.3
     oblikovno: 6.4
     tematsko: 6.1; 4.2.4
     zemljepisno: 6.2

predmetno označevanje: Predgovor; 0; 7.2

semantika: 0; 3.7; 4.3.6

sinonim: 0; 1.2; 3.4; 3.6.1; 3.7.1.1

sintaksa: 0; 3.1.2.2; 3.2; 3.7.1.4

sistem za predmetno označevanje: 0

splošni pojem: 4.1.5; 4.2.3

vodilka: 3.7.2
     križna: 3.7.2.2
     od širšega k ožjemu izrazu: 3.7.2.1
     zbirna: 3.7.2.3

vsebinska obdelava: Predgovor; 1.1; 1.3